Rezanje zraka

Vsak dan, tudi v stanovanju in v pisarni, smo pokriti z bogatimi zunanjimi snovmi, ki ustvarjajo idejo za lokalno delovanje in stanje. Poleg temeljnih odpadkov, kot so: kraj, temperatura, vla¾enje okolja in celota, se ukvarjamo tudi z bogatimi hlapi. Zrak, ki ga dihamo, ni èisto èist, ampak seveda oku¾en. Pred onesna¾enjem s pra¹nimi oblikami lahko sebe spo¹tujemo z igranjem iger s filtri, vendar so v zraku ¹e druge nevarnosti, ki jih je ¹e vedno te¾ko zaznati. To so predvsem strupeni hlapi. Obièajno jih lahko zasledimo le z napravami tipa, kot je toksièni plinski senzor, ki detektira patogene delce iz vsebine in ka¾e na njihovo prisotnost, zaradi èesar nas obve¹èa o nevarnosti. Na ¾alost je tveganje zato zelo nevarno, saj so nekatere snovi, kot je Èad, brez vonja in njihov pogost odhod v kroglo povzroèa hude zdravstvene okvare ali smrt. Poleg nastajanja kamnin nas ogro¾ajo tudi drugi dejavniki, ki jih detektor lahko zazna, kot dokaz sulfata, ki je pri dolgi koncentraciji zanemarljiv in vodi do trenutne paralize. ©e en strupen plin je ogljikov dioksid, ki je prav tako nevaren, kot je bilo omenjeno prej, in amoniak - plin, ki je dejansko v zraku, vendar v nevarnej¹i koncentraciji, nevarni za vse. Detektorji strupenih elementov lahko najdejo tudi ozon in ¾veplov dioksid, ki je bolj nevaren od atmosfere, spominja pa se tudi na predispozicijo za zaprtje obmoèja okrog tal - zaradi tega razloga, ko smo izpostavljeni naroèilu, moramo dati senzorje na priroènem mestu obèutil je gro¾njo in nam povedal. Drugi nevarni plini, ki nas senzor lahko opozori, so korozivni klor in zelo strupeni vodikov cianid ter lahko topni v vodi, nevarnem klorovodiku. Kot lahko vidite, morate namestiti senzor za strupene pline.