Ne glede na naèin sobe, v skladu z veljavnimi po¾arnimi predpisi, je potrebno za¹èititi ne samo dogodek, ki je eksplozija, temveè tudi, in da je najprej ustvarjanje ti v eksplozivni atmosferi. Vsaka ocena tveganja eksplozije se izvede z zelo malo korakov. Prvi od njih je ocena ali pod posameznimi pogoji lahko pride do eksplozije, tj. Na oznaèenem mestu, lahko pride do eksplozivnega ozraèja in morda zaradi njegovega stanja lahko povzroèi v¾ig.
Vsaka ocena tveganja eksplozije se uporablja za dano obliko in sploh ni posplo¹ena. Predpisi jasno navajajo, da se morajo nana¹ati na lastne primere, v katerih bi moralo takrat tveganje vstopiti v proizvodni proces. Poleg tega se nevarnost morebitne eksplozije obravnava celostno, pri èemer se pri tem preverjanju izberejo za za¹èito, zlasti komponente, kot so: \ t
• Katere naprave in te¾ave se obravnavajo pri opravljanju doloèenega dela?• Kak¹ne so znaèilnosti danega objekta, katera naprava se uporablja v njem?• Ali se pri delu uporabljajo nevarne snovi?• Kak¹ni so splo¹ni delovni ali proizvodni pogoji?• Kako medsebojno vplivajo elementi tveganja in okolje?
Konèni vzrok je razvoj dokumenta, ki je ocenjen kot ocena tveganja eksplozij. Zavezujoèa pravna podlaga za njegovo ustanovitev je izjava iz leta 2010, ki jo je izdal minister za gospodarstvo. In¹titucija, ki preveri pravilnost dokumenta, je nacionalni in¹pektorat za delo, ki je pristojen za zasedbo doloèene trgovine.
Za èloveka, ki prièakuje celovito oceno nevarnosti eksplozije, poleg strokovnosti, velikega prostora in cene. Za¾eleno je, da so stro¹ki priprave ocene razlièni in zahtevajo od drugih tipov pogojev, kot na primer,• kolièina danega prostora ali hi¹e, ¹tevilo nadstropij in prostorov, ki naj bi bili vkljuèeni v doloèen dokument.• Profil ogla¹evalskih akcij.• obstoj razliènih metod analize ali strokovnega znanja, ki omogoèajo ali ovirajo izdajo ocene.